Arhiv za mesec Oktober 2008

Paše …

6 komentarjev 26.10.2008 roti

takole, po vsem delu … se spomniti prijetnega sončnega dneva, preživetega z zanimivimi in srčnimi ljudmi … ja, vrtnice so še od sobote, vino tudi, Zlata ura …

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Končno mandarine

15 komentarjev 17.10.2008 roti

Neum, mesto na bosanski obali (16 km jo je). Po zajtrku na obali

smo se za avtobusom podali mandarinam naproti. Takšni so videti nasadi z višine

vsepovsod jih je polno, tudi ob cesti

Ko smo se spustili čisto do Neretve, so nas s travarico in suhimi figami pričakali vozniki “trupic” in nas zapeljali po kanalih Neretve

in spet mandarine …

nekaj lokvanja…

mreže za lov jegulj …

in spet mandarine …

dobili smo vreče in hajd obirat …

Jedli smo jih lahko po mili volji, nabrali vsak po 10 kg in šli na kosilo. Po obedu smo se sprehodile po okolici in iskale dobro kavo. Po dobrem 1,5 km poti smo se ustavile na teržnici sadja, kupile še suhe fige , granatna jabolka in kivi, ter se otovorjene vrnile v bazo. Zvečer v hotelu je bila zabava s plesom (jaz sem se samo zabavala, plesati ne znam), za večerjo pa so postregli izvrstno škarpeno in lignje. Same smo tem dobrotam dodale še piko na i – vino Blatina – izvrstno.

Naslednje jutro smo se najprej ustavili v Makarski,

na kavi …

pa naprej proti Splitu, kjer smo imeli čas za pohajkovanje po mestu. Ja smo šle pogledat palačo, Dioklecianovo …

Aha, kjer je lep ambient, so lepa dekleta in nova moda …

del klape Šufit je prepeval v stolpu, da so dlačice na rokah strmele kvišku… me pa smo predle od ugodja…

kupile smo njihov CD in se dopravile na kosilo v majhno konobo, kjer strežejo res dobro domačo hrano.

Črna rižota

pašticada

teletina s fažolom
.

Bilo je prijetno, toplo, in bi kar zaplule

proti

Ma, je bilo treba domov. Nekaj pa moramo pustiti še za drugič, kajti dogovorile smo se, da je bil to prvi skupni izlet, nikakor pa ni bil zadnji.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Sarajevo, Mostar, Neum in mandarine

5 komentarjev 16.10.2008 roti

Pred nekaj več kot tednom smo se dobile prijateljice na kavi. In smo čvekale o vsem mogočem. Pa ena pravi, da bi šla na izlet, obirat mandarine. Drugi dve nisva imeli nič proti in čez nekaj dni, v četrtek, smo sedele v avtobusu in čakale novih doživetij.

Prvi pravi in resni postanek smo imeli v Sarajevu. Nisem ga obiskala že 20 let in se mi je mesto zelo spremenilo. Vem, vojna in vse – prinaša čudna občutenja. Saj je knjižnica še vedno tam, ampak …

Po Sarajevu smo se sprehodili z izvrstnim lokalnim vodnikom Almirom, ki nas je (tudi z značilnim sarajevskim humorjem) seznanil s starejšo in novejšo zgodovino mesta. Potem pa smo imeli prosto, da smo v miru popili pravo bosansko kavo, v pravem ambientu…

…kava v filđanih, kocke sladkorja, rahatluk iz rožnih listov… izvrstno, močno, dobro in aromatično.

S sprehoda po Baščaršiji so nastali fotozapisi …

Ja, dveurni sprehod zlakotni in smo poiskale znamenito Inat kućo …

jedle smo domače specialitete in pile mekanu rakiju …

Pa je bilo treba naprej, proti drugemu cilju – Mostarju

kjer so nas na znamenitem mostu čakali še bolj znameniti skakalci v vodo

skakalci imajo pri mostu sedež svojega društva

lep in topel jesenski dan je kar vabil na sprehod in posedanje ob reki

in v starem obrtniškem jedru Mostarja

Kavo smo spile pri Maršalu … kaj češ, smo bile Titove pionirke in mladinke … spet dobra, močna in poživljajoča … kava

Pa še to; naš znani someščan je tisti dan v Mostarju odpiral nov supermarket …

Dan se je poslavljal, me smo bile utrujene in komaj smo čakale, da prispemo v Neum. Ja takole je izgledalo …

Sledila je nastanitev v hotelu, večerja in spanec. A mandarine? Jih je bilo že v Neumu veliko, obirat pa smo jih šli naslednji dan …

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Večno mladi

8 komentarjev 8.10.2008 roti

so pjebi (punce so v manjšini), ki se združujejo v klubu starodobnikov. Aktivni so že skoraj dve leti in svoje mašince (kolesa, motorje in avtomobile) popravljajo in glancajo ter jim dajejo nekdanji sijaj. To so garači, ki jim ni žal nobene ure, ki jo preživijo v garaži s svojim lepotci, pridni so kot mravlje in imajo kaj pokazati. Pripravili so že nekaj razstav svojih starodobnikov in ob raznih praznikih radi pokažejo, kaj se je po naši cestah vozilo pred mnogimi leti. Moja dva sta tudi med temi pridnimi pjebi. In pred časom so se fantje dogovorili, da bodo obiskali Tehniški muzej Slovenije v Bistri in povabljene smo bile tudi “boljše” polovice. Takšnemu povabilu se ne sme dati košarice, zato smo se v nedeljo podali na izlet. Čeprav je bilo zjutraj hladno, se je že kazalo sonce. Ko pa smo pripeljali iz trojanskih predorov na t.i. ljubljansko stran nas je pričakala megla …

da bi jo lahko rezal. Šofer se je zato določil za postanek in malico. Mi pa tudi. Ja, pjebi so imeli s seboj tudi takšne zadeve, ki so že po šluku dobro ogrele telo. Pa je bilo potem prijetno toplo vse do Bistre. Tri ure smo si, pod strokovnim vodstvom zanimivega vodnika, ogledovali tehniško dediščino naše dežele. Veliko je novega in zanimivega, mene pa je presenetilo posebno kolo, s katerim je Slovenec (sem pozabila ime) postavil svetovni rekord v “kolesanju” in sicer je poganjal pedala do hitrosti 117 km/h. Jaz že pri 40 km/h puščam dušo in si sploh ne znam predstavljati takšne hitrosti na kolesu. Videli smo tudi poseben pospeševalnik delcev (hja, sedaj je to zelo popularno, ko tisti znanstveniki v Švici hočejo dognati kako je nastal “veliki pok”). Baje so bili v bivši Jugoslaviji ustanovljeni trije posebni centri (LJ, ZG, BG), ki so se ukvarjali s poskusom, kako bi tudi YU prišla do atomske bombe. Buh, pojma nisem imela o takšni dejavnosti pri nas.

V tehniškem muzeju se ne sme slikati razstavnih eksponatov, zato je moje oko iskalo drugačne zanimivosti.

Muzej je dobil novo streho …

Ti detajli so pritegnili mojo pozornost.

Ja, bo treba malo proti lesnim črvom pošprica, pa bo…

Pre odhodom še ena gasilska.

Na izlet smo bile povabljene dekleta, žene in koruznice, zato doma ni bilo nedeljskega kosila. Pa so pjebi poskrbeli tudi za to in smo se ustavili v gostilni ob stari cesti proti Ljubljani. Jedli in pili smo dobro, en mladi član je raztegnil meh harmonike in se je že pelo in vrtelo po plesišču. Pa naj kdo reče, da naši moški niso vsestranski. Toda, vse kar je lepo, se navadno hitro konča in smo morali nazaj proti domu.
Ženske smo zadovoljno godrnjale in obljubile, da se bomo tudi na naslednja vabila k druženju, prijazno odzvale.

Gostilne nisem slikala, mi je bila bolj zanimiva slika gostilne, kako jo je videl (neznani) slikar

Ko smo prispeli domov, so me na balkonu pričakale moje lepe rožice (izgleda, da jim jesen paše)

Hja, da ne boste rekli, da se hvalim, soseda ima tudi lepe … rožice.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Kaj nisem vedela, in + ter – Grčije

18 komentarjev 5.10.2008 roti

Ja, veliko nisem vedela o tej lepi deželi. Saj ne vem, kje bi sploh začela. To, da ima Grčija smučišča nisem vedela (hja, pač ne smučam – samo ne spomnim se, da bi kdajkoli videla v kakšnih prospektih turističnih agencij, da bi vabili na smučanje v Grčijo :-( ). Nisem vedela, da je Grčija izvoznica bombaža

vozili in vozili smo se mimo neštetih polj belih puhastih oblačkov.

Nisem vedela, da Grške specialitete ne vključujejo veliko morskih dobrot, morja pa tolikooooo. Nisem vedela, da Grki ne marajo (saj ne vem če sem izbrala glih pravo besedo) modrookih ljudi. Teh naj bi se celo nekoliko bali, saj na vsakem koraku prodajajo tista modra očesa, ki naj bi jih ubranila pred raznimi uroki (najpogosteje jih imajo obešene na ogledalih, na notranji strani vetrobranskega stekla avtomobilov). Jah, v naši skupini je 80% osebkov imelo modre oči … Nisem vedela, da Grki, sploh tisti v izrazito turističnih predelih ne marajo nervoznih ljudi in ljudi, ki se jim venomer nekam mudi. Ko čakaš na naročeno in po dolgem času, ko še vedno nisi postrežen, začneš pogledovati po natakarju, bo to opazil in te še bolj ignoriral. Ni jim jasno, kako se nam lahko na dopustu mudi … in ti to, z nasmeškom seveda, prijazno povedo …. ggggrrrrrr.

Nisem vedela, kaj pomenijo številne mini hiške ob cestah. Nešteto jih je …

Promet v Grčiji je katastrofalen in posledično je veliko tudi prometnih nesreč. In kjer koli se zgodi težja prometna nesreča, postavijo tako obeležje. Če je udeleženec nesreče le-to preživel, je v hišici njegova slika, če je podlegal poškodbam, slike ni… Ob hiški je žganje, cigarete in kaj za pod zob …

Še bi lahko naštevala, kaj nisem vedela o Grčiji in Grkih, pa bi bilo vse skupaj predolgo.

Kaj pa mi je bilo tam všeč; torej grški +.

Hrana je za moj okus odlična:

grška solata s feto – vedno in povsod

sarmice (riž v listu vinske trte), pita, zelenjavna lazanja in posebne klobasice

hobotnica v peklensko pekoči omaki (hja tisto na levi zgoraj je jedel tamali – generacijski prepad pač)

Jedla sem še izvrstnega jagenjčka, piščanca v posebni omaki, različna mesna nabodala … Slikat pa nisem smela, ker so me imeli že poln kufer… aja, girosa pa nisem jedla.

Sem pa deset dni uživala v tem, večkrat na dan …

frape in …. Ja tako je, v Grčiji se sme kaditi tudi v lokalih, gostilnah, hotelih … A, da so v EU. So, samo so si izborili 11-letni odlog uvedbe protikadilskega zakona. Je pa res, da si vsepovsod zlahka prepoznal evropskega kadilca. Ja, kadili smo zunaj, čeprav bi lahko noti. Pa nam ni pasalo… (ej, so nas zdresirali). Kava je zgodba zase. Če si želel popiti navadno črno turško kavo, si moral naročiti grško kavo – samo besede turška, nisi smel uporabiti. Če pa je slučajno zletela z jezika, si dobil takše pogled, da te je minilo do kave.

Alkohola nisem pila, je bilo prevroče (Uzo in Metakso sem že prej okušala). Enkrat sem poskusila Retsino, posebno vino, ki ima okus po smoli (meni je imelo okus tudi po zemlji). Ni mi bilo všeč. Sem pa uživala v, iz sveže stisnjenega sadja (predvsem pomaranč), sokovih. In v slaščicah. Baklava, halva, zmaga pa tole, medeno …

Poleg hrane mi je bil všeč tudi odnos Grkov do potepuških živali, ki jih je res veliko na vsakem koraku …

Živali ne preganjajo, če imajo kaj jih nahranijo in mirno sobivajo. Temu odnosu primerno se obnašajo tudi živali. Boli jih … za ves svet. Za nekatere od njih sem večkrat preverjala ali sploh dihajo …

+ dobijo Grki tudi za iznajdljivost. Grško olivno olje je znano po vsem svetu, zato je veliko oljčnih nasadov. Veliko pa je tudi nasadov agrumov, in te pomaranče so že dozorevale

nasadi so tako veliki, da jih oko ne doseže. In kdo obira te sočne sadeže? Zaporniki, ki si z obiranjem agrumov zmanjšajo število dni zaporne kazni. Kajti 1 dan obiranja pomaranč, zamenja 3 dni navadnega aresta. In baje nimajo problemov z obiralci …

Na koncu še nekaj malega -, kar mi je res ves čas potovanja bodlo v oči.

Če pogledaš hiše, hotele in ostale objekte v Grčiji s sprednje strani je vse oh in sploh … Ni pa priporočljivo vohljati zadaj, za objekti. Še pomnite, kako lep je bil naš hotel v Atenah? Ko pa sem odprla balkon, da pokadim eno …

in to je prostor za drugim hotelom, ki je bil spredaj tudi zeloooo lep …

Ko potuješ po Grčiji (vsaj po tem zahodnem delu) imaš občutek, da se kar naprej nekaj gradi, kajti zgornja nadstropja hiš so še vedno v gradnji …

ja, pa jade, bi rekel tamali. Ti dve hiši sta takšni že 20 let in bosta najbrž takšni še nadaljnjih 20. Kajti, v Grčiji velja zakon, da ne plačujejo davka, dokler zgradba ni zgrajena do konca (ja, vem, lahko bi dala med +, za iznajdljivost).

Tako, to bi bilo vse o spoznavanju Grčije, kakršne nisem poznala. Mi je pasala in velik del te dežele še čaka na naša raziskovanja. Naslednjič gremo odkrivat severo-vzhodni del.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks