Arhiv za mesec Avgust 2007

Čisto zares pride

18 komentarjev 23.08.2007 roti

Herman II. Celjski. Čez dva dni. V soboto. Malo pogledat, kaj se dogaja na najegovem gradu. V Celju. In kadar pride Herman II, pride še veliko gospode, služničadi, vitezov … Baje pridejo godpoda in vitezi iz daljnih dežel (Češka in Nemčija). In se nam bodo spet dobrikali, nam kazali kaj vse znajo, dali nam bodo dobro jesti in piti, kazali bodo kako so oh in sploh, smeli bomo plestai in se veseliti in vsaj ta dan nam ne bo trebna na tlako (samo, da bi bili pridni in jim plačevali dajatve-daj gospodu tisto, kar je gospodovega).

Če vsa zanima kako so živeli pred 500 leti, vas vabim, v soboto na Stari grad Celje. Ne, ne, meni in vas je v goste povabil sam plemeniti gospod Herman II. Celjski. Pridite.

herman-ii-celjski.jpg

Slika in več informacij (tudi program) na www. celje.si

P.s.: Tudi jaz bom del tega direndaja. In del godpode. Vsaj za en dan. Pravljica.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Konec poletja …

2 komentarjev 22.08.2007 roti

naznanja tudi vrhunec prireditev v našem mestu. In sinoči se je zgodil lep koncert Slovenske etno glasbe. Moral bi biti (koncert) pri Vodnem stolpu, pa so prihrumeli oblaki in smo šli v dvorano. Nič zato. Vseeno je bilo lepo. Nastopili so člani Kulturnega društva Folk Slovenija. So skupina godcev, pevk in pevcev, skupina “navadnih” ljudi, ki z glasbo živijo nekoliko drugače. Predvsem imajo radi, spoštujejo in ohranjajo dediščino. Na svoj, nekoliko drugačen način. Nastopili so Volk folk, Bogdana Herman, Ljoba Jenče, Kantadori in Emil Zonta, Kerlci, Vruja, Tomaž Podobnikar in Tolovaj Mataj. Slišali smo ljudske pesmi, ki so jih pele prababice in pradedki na Primorskem, Štajerskem, Gorenjskem, Dolenjskem in v Prekmurju. Godli so tudi na zelo zanimive inštrumente. Lep večer, ki smo ga s prijatelji zaključili na vrtu znanega gostišča, ob kapljici rujnega. Peli pa nismo. Ker ne znamo. Se bomo morali še naučiti. Ja, opazila sem dve posebnosti na koncertu: večina nastopajočih je bila moškega spola (ali je bila trenutna odločitev v društvu, do se bodo koncerta udeležile skupine, ki imajo pretežno moško zasedbo, ali pa nam dediščino ohranjajo moški???) in veliko med njimi je bilo mladih (spet več moškega spola). Torej, se ni za bati, da bomo v veliki Evropi ostali brez identitete.
tolovaj-mataj.jpg vruja.jpg
Tolovaj Mataj in Vruja (slika:www.sanje.si)

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Slike z izleta

2 komentarjev 16.08.2007 roti

nanos5.JPGnanos4.JPGnanos3.JPGneza.jpgnanos.jpg

Uspelo mi je nalimat slikice od včeraj. Neža je od www.zplan.org, Nanos je od WWW.pgrmada.net, ostle so od Joži. Tekst je v prejšnji objavi.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Smo se potepali

1 komentar 16.08.2007 roti

Praznik. Včeraj. Lepo vreme. Smo izkoristili in se šli pohodnike. Sedem korenjakov. Oprema: bp, pomeni: dobri pohodniški čevlji, zvrhani nahrbtniki (voda, sendviči, suho sadje, čokolade, nekaj majic za preobleči), pohodniške palice, dobro razpoloženje. Cilj: Nanos. Štart: ob 7.30. Ja, in začela se je pustolovščina. V Razdrtem smo bili ob 9.uri. Smo se koj zpodili v hrib. Prijetno. Šale so padale na vse strani. Temperatura še zelo primerna. Del skupine se odloči, da bo vrh Pleše dosegel po težji poti (bolj strma, vendar hitrejša). Sama ostanem v drugi, ki izbere položnejšo pot in s tem tudi daljšo (cc 2 uri in 30 min). Vsi smo na Nanosu prvič. In hodimo, in hodimo, hodimo. Nekateri se z vrha že vračajo. Jih sprašujemo koliko še imamo do cerkve Sv. Hieronima. Nas pogledajo in povedo, da še cc 15 min. Ha, smo navdušeni. Srečamo spet skupino in spet povprašamo. In nam spet rečejo 15 min. In naslednji spet tako. Smo si potem “prišli gor”, da smo že izgledali kot začetniki in zelo zmatrani in nam niso hoteli zbijati navdušenja. Res, hvala za prijaznost. Že dolgo 15 min ni bilo tako dooolgih. In končno jo zagledamo. Lepo. Posebno. Vso iz kamna. Krasen pogled na dolino. Griči pokriti z gozdom. Zeleno. Da si duša odpočije. In potem naprej. Po grebenu. Sonce že žge. Ob poti mnogo cvetja. Najbolj všeč nam je bil Neža. In smo na cilju. Vojkova koča, oddajniki. Razgled? Bolj slab. Veliko meglice, zato nismo videli morja. Del družbe, ki je ubral težjo (hitrejšo) pot že čaka. Se okrepčamo, preoblečemo, si malo odpočijemo, se nadihamo in nazaj. Po položni poti. Vsi. Ej, to je bil šele izziv. Trije začnemo jamrat, da nekaj ni v redu s kolenom. In imamo. Bolečine. Tudi jaz. Smo upočasnili. Bolečine v kolenu vedno hujše. Komaj sem prilezla dol. Ampak, ko smo se preoblačili na parkirišču in sem pogledala na vrh, sem bila ponosna nase. In sedaj se bom vedno lahko hvalila, ko se bomo peljali mimo, jaz pa sem že bila gor, haha. Sej, za nekatere je takšen vzpon “mačji kašelj”, na poti smo srečali takšne, ki so na Nanosu večkrat na teden. Jaz nisem takšna športnica. Mi je vsak osvojeni vrh nekaj posebnega. Predvsem pa mi takšni vzpodni dopadejo zaradi druženja. In včeraj smo se imeli res lepo. Nazaj grede smo se ustavili še v dveh gostilnah, da smo nadomestili vso izgubljeno tekočino. Zvečer je pasal hladen tuš, namazala sem si koleno in zaspala kot polh. Danes sem kot prerojena, polna energije in dobre volje. Le še koleno me boli. Pa bo tudi to kmalu OK. Vglavnem, najboljše so stvari, ki se zgodijo spontano, ne da bi jih načrtovali. In takšen je bil naš včerajšnji izlet. Večer prej smo se poklicali in zjutraj smo že bili “planinci”. Priporočam.

Slikice sem si sposodila na straneh www.zaplana.org (Nežo) in www.pgrmada.net (Nanos), kajti fotoapart sem pozabila doma.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Ženska na nogometni tekmi

1 komentar 13.08.2007 roti

Sem bila v soboto na tekmi našega domačega kluba in Drave s Ptuja. Na našem lepem stadionu. S prijatelji. Gledalcev veliko. Smo zmagali. Premočno. So fantje igrali dobro, pa še gole so zabijali (prejšnji teden so tudi igrali dobro, pa žoga ni in ni hotela v gol). Da se spoznam na nogomet, ne bom trdila. Vem kakšna so osnovna pravila. Prepoznam prepovedani položaj, prekrške, vem kdaj naj bi se dosodila enajstmetrovka, vem kaj naj bi počeli “napadalci” in kaj “branilci”. Ker je našim gladko šlo, se nismo veliko kregali in razburjali. Tudi sodnika nismo veliko obremenjevali. Sem pa že večkrat pomislila, da biti športni sodnik res ni od muh. Odločiti se mora takoj in tam, ni mu dano gledati posnetkov (kot jih vidimo na TV). In se kdaj tudi zmoti. In potem … hja, vsi gledalci s(m)o proti njemu… Se deremo, da naj gre k okulistu, da so ga podkupili, da je budala, ipd. Kaj to, včasih se spričkamo (gledalci) celo med seboj. Vsak od nas namreč lahko kakšen prekršek vidi drugače. Za nekoga je zelo hud (za katerega od kartonov), nekdo drug pa bo povedal, da prekrška sploh ni bilo in da se igralec samo pretvarja. Ne, športni sodnik nikoli ne bi bila. In ker je bila tekma že soraj dolgočasna (naši so bili res dobri), sem se namenila malo bolj pogledati okoli sebe in ne samo po igrišču. In imela sem kaj videti. Na nogometne tekme hodi vedno več žensk. Vseh genercij. In tamlada dekleta se zelo potrudijo za svoj videz in se zelo, zelo “upedinajo”. Kot bi šle v disko. Najbolj zanimive pridejo na tekmo v zlatih sandalčkih, z 10 cm petko. Juhu. In zraven ima seveda tudi zlato torbico. Eh, nič ne rečem, samo …. Ne bom. Baje velja: Vsi drugačni, vsi enakopravni. In naj tako tudi ostane. Da le navijajo za naše.

P.s.: Barvi našega kluba sta modra in rumena. Golmani so (navadno) oblečeni nekoliko drugače kot njihova ekipa. Naš je bil v soboto v roza majici. Me je na trenutke spominjal na Duracelovega zajčka. In v soboto je (bolj kot ne) polnil akumulatorje. Za naslednjo tekmo.

P.s.s.: Po tekmi smo šli na obvezno pijačo. Čeprav je bilo hladno, se je prilegel “kozel”. Več njih. Domov smo prišli naslednji dan

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Kako se spraviti v pogon?

6 komentarjev 8.08.2007 roti

Mi nič ne rata. Karkoli že hočem narediti, nič ne gre. Bi morala napisati še enih 20 strani diplome, a ne gre in ne gre. Porivam beležke sem in tja, spraskala sem si vse obstoječe in neobstoječe mozolje na obrazu, tisočkat šla z rokami skozi lase, da so sedaj že vsi mastni … Ne in ne. Vmes pometem kuhinjo, pipravim prigrizek, dvestokrat popijem vodo, grem na stranišče, dam perilo prat … “Zic ledra” pa ni in ni. Pomagajte!!!

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Danes zjutraj ob 6-ih

9 komentarjev 6.08.2007 roti

sem vstala in našemu mladiču pripravila “šihtne cote”. Ja, mulo že 4. dan dela. V veliki trgovini. Odločil se je, da bo avgust namenil zaslužku. Da si bo kupil nadgradnjo za računalnik. Da na počitnicah je že bil, in da sedaj pa ne bo tratil časa “kar tja v tri dni”. Sem kar malo ponosna. In žalostna. Ker, ni še dolgo, ko je imel na riti namesto bokserk plenice, namesto zdravih, čvrstih zob, je bil “škrba brba”, ni še dolgo, ko je še verjel v Kositrnega vojaka … In danes? Sem ga gledala, ko je v jutru odhajal na delo. Pravi mož je že. In sem tiho pri sebi pomislila; ja stari, to je ena izmed reči, ki nama je v najinem skupnem življenju res dobro “ratala”.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Od danes ne smem kaditi doma

9 komentarjev 5.08.2007 roti

Ja, res. Sta sklenila moja dva. Hišni poglavar in mladič. Sta rekla, da je dovolj tega sranja, da jima kratim pravice do svežega zraka doma, da jima tega ni treba več vohat, da od danes naprej lahko kadim samo še na balkonu. In pika. Sem hotela razpravljat, se pogajat, protestirat … Me nista šmirglala ni “cvaj posto”. Samo rekla sta, če lahko upoštevam zakon v gostilni in kafetarni, bom pa še upoštevala domačo prepoved. Če mi pa kaj ne paše, pa naj neham čikat, pa bo problem rešen. Še zdaj sem v šoku. Kadim že ves dan samo zunaj. Smo prišli malo prej domov in sem si ga hotela prižgat. Me je mulo tako pogledal, da me je kar odneslo na balkon. In začuda, nič nisem rekla. Samo besno sem puhala na balkonu. Ja, zdaj še gre, kaj pa bom na balkonu delala v zimskem času? Si vlekla gor bundo, obula tople čevlje, dala kapo na glavo in se ovila s šalom, da bom lahko pokadila cigareto? Bemti. Ko samo pomislim … Bo treba nekaj spremeniti? Kaj? Ne vem, grem enga prižgat na balkon, mogoče mi kapne kaj pametnega ….

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks