Arhiv za mesec Julij 2007

Kako čustveni ste?

4 komentarjev 21.07.2007 roti

Me res zanima, kako boste reagirali ob posnetku. Sem malo pregledovala bloge in naletela na tegale

http://www.vecer.com/blog/matjaz?id=16507

Sledila sem KLIKU in …… Ja, ne bom povedala kako sem reagirala. Pa ne samo jaz. Posnetek sem predvajala še trem odraslim ljudem in vsi smo reagirali enako. Kakšna je bila vaša reakcija? Me prav zanima.

P.S.: A kako smo reagirali mi? Povem (napišem) kasneje. Bom primerjala vaše in naše reakcije.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Sinoči, ob 22.52, v Celju prvi sneg

2 komentarjev 20.07.2007 roti

Res. Ne vem komu se je bolj mešalo. Obiskovalcem ali glasbeni skupini. Oni so godli, mi pa peli. Belo snežinko …. prvi sneg… Zunaj 30 stopinj celzija, pot nam je tekel v potokih, pili smo in rajali… Noro. Prizorišče: Vodni stolp. Nastopajoči: Dej še n litro. Publika: (z)mešana. Res, bi še ponovili. Fantje iz skupine so pravi carji. Godli so dobre tri ure. In večina igra na trobila. Mi (obiskovalci) smo komaj vlažili usta, kako je bilo šele njim. In na koncu so izpolnjevali še glasbene želje. Ja, in ena od teh je bila tudi Snežinka. Vse, kar si je publika so znali zaigrati. Ne, lažem. Niso znali Ringa raja od Gorana Bregoviča …. Vam je zdej jasno, kako je bilo … Fantje, hvala. Bilo je res super. Smo mislili na vas, ko smo še dolgo nazdravljali… Ej, smo spili n litro, ne, dva litra … sej ne vem kolk…

Več o skupini: www.dejsenlitro.com

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Nočno kopanje je zakon

5 komentarjev 19.07.2007 roti

Hja, v našem mestu je tudi nekaj pametnih ljudi. Ki so odprli kopališče za nočno kopanje, v tej “pasji” vročini. Drugače je nočno kopanje samo ob četrtkih, petkih in sobotah. Hvala brihtne buče. Ja, in kako je kopati se ob 21.30 uri? Vam povem, božansko. Ni pretirano veliko kopalcev, plavaš lahko po mili volji, sonce te ne opeče, vmes si lahko privoščiš kakšen osvežilni napitek … Skratka, sanjsko. In kar je najbolj pomembno, telo je v vodi, se hladi, giblje… In počutiš se kot riba v vodi. In ko prideš domov, zaspiš kot polh. Kot jaz, danes ponoči. In veste kaj? To bomo ponavljali, vsak večer. Ker je res čisti užitek. Priporočam.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Kako premagati vročinski val

3 komentarjev 16.07.2007 roti

Danes ob 13.30 sem bila naročena na pregled pri zdravniku. Ej, najhujša vročina. V senci čez 33 stopinj celzija. Pokličem taxi. Nič ne bo. Vsaj v tem času. So vsi zasedeni. Nič, bo treba peš. Pa se domislim. Zadnjič sem spraznila manjšo plastenko – razpršilec (tonik za telo). Jo operem in natočim čisto, hladno vodo. In grem. Ko postane prevroče, iz torbice potegnem moj novi vodni razpršilec in se posprejam po obrazu, dekolteju, in rokah. In glej ga zlomka, vročina je nekoliko bolj znosna. In do bolnišnice sem prišla brez problema. Sem pa se vmes nekajkrat posprejala. Res deluje. Ko sem se vračala nazaj domov, je moje početje opazilo kar nekaj mimoidočih in po njihovih pogledih sodeč, bodo ti mini vodni razpršilci v naslednjih dneh “modni hit”. Poskusite. Deluje.

P.S.: Vodne razpršilce v tej vročini uporabljajte le, če morate nujno po opravkih, drugače veliko bolj priporočam primerno hlajene prostore, senčko in veliko, veliko sladoleda …

P.S.S:: Če pogledam mojo prejšnjo objavo, hehehe, pa še dober teden ni od tega …..

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Zebe me kot psa

3 komentarjev 10.07.2007 roti

Pa saj to ni res. Še pred tremi dnevi mi je bilo vroče kot p(e)su. Še v morju (26 stopinj celzija) sem imela občutek, da se potim. Danes, 12 stopinj. Skupina na ogledu gradu. Na gradu piha in je še nekaj stopinj manj. Oblečena sem kot Eskim; čevlji, dokolenke, dolge hlače, spodnja majica, majica in jakna. Pame še kar zebe. Ko sem prišla z grada, nisem mogla prepogniti prstopv na rokah. Hukala sem v dlani, kot sredi zime. Pa smo skoraj sredi julija. Razumi, če (z)moreš!!! Grem pod kovter.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Otroške sanje

1 komentar 8.07.2007 roti

VVooodnarka me je izbrala, da napišem, kaj sem sanjala v otroštvu. Sem morala vklopiti spomin in zagnati zgornji računalnik. Tako daleč je že. Ko sem sanjala. Deklica. Največkrat o tem, kaj bom, ko bom “velika” in kaj vse bom lahko takrat počela.

1. Mati je delala v tovarni-izdelovali so tiste votle tulce za baterije. Z bratom nisva hodila v vrtec. Pazile so naju razne “tete”. Pa se je zgodilo, da smo ostali brez varstva, zato naju je (kdaj pa kdaj) vzela s sabo “na šiht”. In takrat sem videla, da neke gospe pospravljajo pisarne. Meni se je zdelo to zelo fino delo. Zato sem si želela postati čistilka. In željo sem uresničila. Vso srednjo šolo sem bila čistilka. Za žepnino sem čistila stopnišče v bloku.

2. Želela sem postati tudi medicinska sestra na otroškem oddelku. Da bi pomagala bolnim otrokom. Pa nisem. Ker ne prenesem pogleda na kri. Ko vidim kri, padem v nezavest. Še danes.

3. Želela sem si, da bi lahko živela pod vodo. Voda me je vedno privlačila. In si jo privoščim. Vedno in povsod. Kadar sem v vodi, sem več pod vodno gladino, kot nad njo. Nad gladino sem samo toliko, da vdihnem. Pod vodo je čudovit svet.

4. Kot otrok sem gledala film “Cigani letijo v nebo”. Takrat sem si zelo želela, da bi živela v njihovem taboru, da bi v karavanah potovala po svetu in bi bil ves svet moj… Svoboda, glasba, čustva, skupnost … Še danes me kdaj pa kdaj prime, da bi se jim pridružila. Romom. Tistim pravim. Nomadom. Mogoče pa to željo še uresničim…

5. Do ogleda tega filma, sem govorila, da ko bom velika, bom spremenila svoje ime. Je bilo v tistem času nenavadno v okolju, kjer sem živela. Pa je enako ime imela glavna igralka (Romkinja) v tem filmu. Bila je lepa, temna, vitalna, ritem je imela položen že v zibelko, dolgi vranje črni lasje … Od takrat naprej nosim ime s ponosom. In vem, da mi najbolj pristoji. Me določa. V vsem. Mati je že vedela, zakaj me je tako poimenovala. Hvala, mama.

6. Ko smo dobili prvi TV sem bila presenečena nad svetom. Radoveden otrok sem bila. Zelo so me fascinirali temnopolti ljudje (na TV smo jih veliko videvali, kajti bivša naša država je bila ena izmed ustanoviteljic Neuvrščenih). Nenehno sem spraševala domače, kje ti ljudje živijo, kaj delajo, zakaj nimajo dovolj hrane … Afrika. Vedno sem si jo želela obiskati. Se igrati z deklicami, ki so na glavi imele toliko kitk, z velikimi črnimi očmi, z belimi zobmi, s širokim nasmehom in belimi dlanmi. Željo sem pred nekaj leti uresničila. Še vedno veliko razmišljam o Afriki.

7. Kot deklica sem sanjala o idealnem življenju (posledica preveč prebranih pravljic???). Idealna bi naj bila tudi moja bodoča družina. Mož, visok, temen, temnih las, črnih oči in kopica otrok. Stanje danes; Mož, srednje postave, bolj svetlolas (zdaj že sivolas), svetlih oči in en otrok. Pa sem kar “cufridna”. Se nič ne pritožujem. Vse pa tudi ne more biti po moje.

Hja, sem se kar razpisala. Očitno je to posledica brezskrbnega, izredno zanimivega tedna, ki smo ga preživeli na obali. In smo polnili akumulatorje (jaz pod vodo). In so sedaj polni, da se kar iskri…

Kdo naj nam še zaupa svoje otroške sanje? Vsi, ki to želite. Le pogumno.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks