Arhiv za mesec Junij 2007

Dopusti in dopusti

4 komentarjev 26.06.2007 roti

Smo se sinoči spravili razpravljat o letošnjem dopustu. Nič kaj veliko nismo rabili razglabljati, smo bili hitro enotni. En teden kolesarjenja po Prekmurju in Prlekiji in teden dni Budimpešte. V prestolnico sosednje države z vlakom (neverjeno ugodne cene vozovnic-in to povratnih) in nahrbtnikom. Dogovorjeno. Samo terminski plan še moramo uskladiti. Sem bila prav vesela. Še bolj vesela sem bila, ker mi danes ni bilo treba nič delati. In sem šla v mesto, na kavo in sok. Sama. Mi je pasalo biti sama. Biti tiho. In sedim na vrtu gostinskega lokala v mestu, prav v času, ko imajo javni uslužbenci malico. In začnejo”kapljati”. Na malico. K sosednji mizi prisedejo tri gospe. Stare nekje od 30 do 40 let (ocena). In začnejo. O dopustu. Da so dopusta site, še preden so šle na dopust. Da že mesec (dva) hujšajo, da se bodo spravile lepe v kopalke. Da jedo samo še sadje in nekakšno juhico (???), pijejo pa izključno samo vodo. Da bodo lepe. Vitke. Sonce, da jim ne paše, pa vseeno morajo s “froci” in boljšimi polovicami biti celi dan na plaži. Pa nove kopalke si morajo kupiti, ker tiste od lani da so passe. Pa, da grejo v hotel, pa morajo pol s plaže na kosilo, pa na večerjo, pa se primerno obleči, pa …. Jebela cesta, pa kaj so nore? Če jim ne paše, naj ne grejo. Dopust je vendar zato, da si odpočiješ, ali kaj že? Mene moja dva ne bi “dobila” na tak dopust. Če bi jima pasalo takšno početje, bi to počela sama, brez mene. Zamera gor, zamera dol. Jaz se moram na dopustu imeti “dopustniško”. Moram biti svobodna. Da počnem tisto, kar mi tisti trenutek najbolj paše. In moja dva tudi. Hvala bogu, da nam to še vedno uspeva. Uskladiti. In uživati.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Kresna noč

4 komentarjev 23.06.2007 roti

Obstaja ljudska zgodbica o Kresni noči in praprotnem semenu. In če ljudsko izročilo tako pravi, potem bo že držalo. In bo današnja noč nekaj posebnega. Baje, če ti v škorenj, danes ponoči, pade praprotno seme, slišiš (in razumeš), kaj se pogovarjajo živali. Si predstavljate? Ptice, hrošči, miši, krti…, posebej hudo in glasno mora biti v kakšnem hlevu, svinjaku ali kokošnjaku. Upam, da ne bodo danes vse živali ponoči spale. “Bate” (gumijaste škornje) pa sem že pripravila. In ko pade noč, veselo skozi praprot ….

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Zdaj razumem

3 komentarjev 21.06.2007 roti

Materin pogled. Ko sva se s (takrat) tamladim vsedla na motor in sva se odpeljala. Mati ni nič rekla. Le vedno naju je dolgo, dolgo spremljala s pogledom. In pravkar se je odpeljal najin mladič. Z motorjem. In stala sem pri oknu. S pogledom sem ga spremljala, do koder je neslo oko. In v mislih sem rekla: srečno, otrok moj, in varno se vrni domov. Res, šele zdaj razumem.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Kuhati in kaj jesti v teh vročih dneh

8 komentarjev 20.06.2007 roti

Živimo v bloku. Pred blokom beton. Stanovanje na južni strani. Sonce od vzhoda do zahoda. Vroče, kljub roletam, ratanu. Ko je tako vroče, kot te dni, pri nas doma ne kuhamo. Ne paše jesti nič vročega, toplega. Nobenemu članu družine. V peklenskih dneh imamo pri nas doma, v hladilniku, vedno kuhane makarone (ki jih skuham za približno dva dni, kuham jih ponoči, ko se ozračje vsaj malo ohladi). In potem si vsak družinski član, po svojem okusu, pripravi hladno osvežilno solato. Makaronom dodaja, kar mu najbolj ugaja. Pravkar sem pojedla veliko skledo mešane, hladne solate:

pest hladnih kuhanih svedrčkov,
pest zelene solate,
koščki fete,
en paradižnik,
1/2 čebule,
tuna,
pest zelenih oliv,
malo balzamičnega kisa,
tri kapljice olja,
1/2 dcl vode,
sol.

Osvežujoče, nasitno, dobro, zdravo. Priporočam.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Jutranji šok

1 komentar 18.06.2007 roti

So stvari, ki se nam zdijo povsem samoumevne. Na primer: zjutraj, ko vstanemo, na stranišče, ki ga po potrebi (mali ali veliki) oplaknemo z vodo. Potem hladen pljusk vode po obrazu, zobna ščetka, zobna pasta, izpiranje ust z vodo. Osvežitev pod pazduhama, milo in voda. To so najosnovnejše stvari, ki jih večina med nami opravi, ne da bi se tega sploh zavedala. Danes pa šok. Sem šla na malo potrebo, potegnem vodo in nič. Potegnem še enkrat. Nič. Panika. Odprem pipo. Nič. Ej, kaj naj zdaj? Iz WC-eja ne diši lepo. Dobro, da imajo WC školjke pokrov. Pokrijem. Se pogledam v ogledalo. Vrečke pod očmi velike (zaradi soparnega vremena slabo spala). Nujno potrebujem hladno, res hladno vodo. Občutek v ustih je obupen (včeraj smo imeli piknik, jedli čevapčiče in čebulo). Znorela bom, če si ne bom ust vsaj splaknila z vodo. Panika. In grem v hladilnik. Hvala bogu, notri je še cela plastenka radenske. Bo dovolj? Liter in pol za vse. Bilo je, dovolj. Za prvo silo. Bemti, ko pomislim, kaj počnem z vodo v “normalnih” okoliščinah. Mi je današnji jutranji šok dal misliti. Bom z vodo v bodoče drugače ravnala. Bom bolj “šparčna”. Obljubim.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Invazija. Malih belih.

Dodaj komentar 16.06.2007 roti

Ej, sem jezna :( . Že eno uro robantim. Ti, prekleti mali stvori. Se že kamuflirajo. Do sedaj sem poznala le temne; črne in rjave. Zdaj so si pa nadeli že kožno bravo. Da jih ja ne bi opazili, da bi lahko dalj časa sesali našo kri in nam spuščali strupe v telo. Banda hudičeva. Ja, o KLOPIH pišem. O tej zalegi, ne morem drugače. Načeloma ne ubijam nobenih živali, ne muh, ne pajkov, ne kač, … Vsak je dobrodošel na tem svetu. Amapk tale zalega, te pa ubijam z užitkom. Vsak dan sem v travi. V gozdu, v mestu, na poljih. In vsepovsod so. In ker vem, da so, se takoj, ko pridemo domov pregledamo (če jih najdemo, jih takoj in z lahkoto odstranimo), se slečemo, damo obleke takoj prat. In je bilo do sedaj vse OK. Danes zjutraj pa vstanem in se začnem praskati po desni bedrači. Pogledam, nič. Srbi pa kot hudič. In rečem hišnemu poglavarju, da naj on pogleda kaj je. In gleda, tipa in gre po lupo. Pogleda in vidi hudiča malega, čisto belega oz. kožne barve. In mi gre z lupo po nogah in jih najde še pet. Nekateri so bili tako majhni, da jih je moral ven rezati s skalpelom, niti s pinceto se jih ni dalo dobiti ven. Ja, ker smo bili v naravi vsi člani družine, sledi družinski pregled. Hišni poglavar je imel tri, mladič pa, hvala bogu, nobenega. Jebemti. In zdaj? Nič. Čakanje in opazovanje. Pa ravno včeraj sem brala, da so klopi najbolj okuženi ravno na ljubljanskem in celjskem območju. Me kar zmrazi. Zato vsi, ki se gibljete v naravi (travi), bodite pozorni na to malo golazen. Vsak večer se obvezno preglejte, če je treba, tudi z lupo, kajti začeli so se kamuflirati. Posebej bodite pozorni tudi tisti, ki se sprehajate po mestnih zelenicah in parkih. Zalega je tudi tam.

PS: Repelenti nič ne pomagajo. Preverjeno.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Kresnice in midva

3 komentarjev 10.06.2007 roti

Z mojim starim. Bilo je pravljično. Po delu v gorci, po dobri večerji (zrezki z lisičkami) in kupico domačega “grabnvalarja” sva utrujena obsedala na pragu 100-etnih vrat. Tišina je bila in mrak je počasi polegal tudi na našo stran hriba. Vedno bolj temno je postajalo. Sedela sva v tišini. In … najprej ena z leve strani, pa druga, pa z desne, pa s prednje … Naenkrat jih je bilo … Nešteto … Kresnic. Malih, drobnih živalic z lučko. Plesale so svoj ples, kot bi bile okoli naju micene, drobne vile iz pravljic. Kakšen občutek. Še dihala nisva, ko so utrujene počivale na naju. Že dolgo jih nisva videla in se srečala z njimi. Še sreča, da samo se pred leti odločili, da kljub 21. stoletju, pri nas v gorci ne bo elektrike. Tako, da jih pri plesu ni nič motilo in so plesale in plesale in svetile … Sva ostala v gorci dve uri dlje, da sva jih lahko opazovala … Likala in pisala zapisnik bom pa jutri (bo vse počakalo). Hvala drobne luče, hvala za mir v duši, hvala za veselje in tiho, prijetno sožitje in srečo z mojim starim. Dolgo časa sva namreč samo objeta in srečna sedela na pragu. Bila sva samo midva in lučke …

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Kolesarji ob magistralki

3 komentarjev 9.06.2007 roti

Danes se je naredil prelep dan. In že nekaj dni na tržnici v mestu ponujajo jurčke. S hišnim poglavarjem sva v gozd odrinila, ko so še petelini spali. Ej, to je doživetje po dolgem času. Vse tiho, megla, samo najini koraki v gozdu in petje (vreščanje) ptic. Jurčkov nisva naška, le nekaj lisičk. Dovolj za današnji obed. Sva pa se nadihala svežega zraka, vonja po mokrem listju, gozdnih jagodah (ja, tudi jedla sva jih). Dovolj zaloge za ves teden. In potem se odpraviva domov. Ura nekje 8.30. Ko se peljeva proti mestu je na cesti izredno veliko prometa, ki se odvija večinoma proti mestu. Pločevina pri pločevini. Kača je doga nekaj kilometrov (se moj stari spomni, da ob 9 odpirajo trgovske centre in vsi tile hočejo biti prvi). In postanem pozorna na kolesarje ob cesti. Vrhunska oprema: kolo, majica, hlače, čelade (res pohvalno), mišičasto in prepoteno telo. In gonijo in gonijo in gonijo … in dihajo, globoko dihajo, globoko … Se vprašam kaj sploh vdihujejo, vse te izpušne pline iz kolone avtomobilov, ki jih venomer prehitevajo. Zanimivo je tudi to, da avtomobilisti, predno prehitijo kolesarja, zmanjšajo hitrost, potem, ko pa ga že prehitijo, poženejo avtomobilsko mrcino 300 na uro. In potem se kadi, ko hudič in naravnost v kolesarje. Bolj ko sem gledala, manj sem razumela. A ni smisel kolesarjenja zdravo življenje? Ali res ne morejo izbrati drugih, manj onesnaženih poti? Kakšen je smisel kolesarjenja ob, vedno polni, magistralni cesti?

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks